Pravica do čistega in zdravega okolja je tesno povezana s pravico do varovanja človekovega zdravja. Pri podeljevanju obratovalnega dovoljenja se mora upoštevati vpliv dejavnosti tega obrata tako na okolje kot na zdravje ljudi.
Prebivalci občine Taranto v Italiji in sosednjih občin so zoper podjetje Ilva SpA – eno največjih jeklarn v Italiji – vložili skupinsko tožbo zaradi onesnaževanja, ki ga povzroča dejavnost te jeklarne, in škode za zdravje ljudi, ki iz tega izhaja. Tožniki so trdili, da so zaradi emisij iz jeklarne prebivalci izpostavljeni višji stopnji umrljivosti in več boleznim. Pri tem so se oprli na ocene zdravstvene škode, opravljene v letih 2017, 2018 in 2021, ki dokazujejo obstoj vzročne zveze med spremembo zdravstvenega stanja prebivalcev pokrajine Taranto in emisijami iz jeklarne Ilva.
Predložitveno sodišče je najprej ugotovilo, da italijansko pravo ne določa, da je ocena škode za zdravje sestavni del postopka izdaje ali ponovnega preverjanja celovitega okoljskega dovoljenja oziroma da bi v primeru, da se ugotovijo rezultati, ki kažejo na nevarnost za zdravje, dovoljenje bilo treba ponovno preveriti. Opozorilo je tudi, da naj bi za jeklarno veljala posebna pravila, na podlagi katerih se pri ponovnem preverjanju celovitega okoljskega dovoljenja naj ne bi upoštevala onesnaževala, ki so bila ugotovljena kasneje (v t. i. dopolnilnem delu). Dodalo je še, da so bili škodljivi vplivi jeklarne na okolje in zdravje prebivalcev v preteklosti že ugotovljeni, vendar ukrepi za zmanjšanje njenega vpliva na okolje niso bili izvedeni.
Sodišče EU je v zadevi C-626/22 odgovarjalo na predhodna vprašanja, povezana z razlago Direktive 2010/75 o industrijskih emisijah.
V odgovoru je sodišče najprej poudarilo, da okoljska politika Unije prispeva k uresničevanju ciljev ohranjanja, varstva in izboljšanja kakovosti okolja ter varovanja človekovega zdravja. Na podlagi drugega odstavka 191. člena > Pogodbe o delovanju EU (PDEU) je cilj okoljske politike Unije doseči visoko raven varstva, pri čemer se upošteva raznolikost razmer v posameznih regijah Unije, kar pomeni, da so varstvo in izboljšanje kakovosti okolja ter varovanje zdravja ljudi tesno povezani sestavni deli okoljske politike Unije, med katere spada tudi Direktiva 2010/75.
Dodatno je sodišče opozorilo, da 35. člen > Listine Evropske unije o temeljnih pravicah določa, da se pri opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi. V 37. členu Listine pa je nadalje določeno, da je treba v politike Unije vključiti visoko raven varstva okolja in izboljšanje njegove kakovosti, ki se zagotavljata v skladu z načelom trajnostnega razvoja. Glede na tesno povezavo med varstvom okolja in varovanjem zdravja ljudi je eden od namenov Direktive 2010/75 tudi spodbujati visoke ravni varovanja zdravja ljudi, česar pa ni mogoče doseči brez visoke ravni varstva okolja v skladu z načelom trajnostnega razvoja. Direktiva tako prispeva k varstvu pravice vsakogar do življenja v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje.
Glede postopka izdaje obratovalnega dovoljenja 4. člen Direktive 2010/75 določa, da države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da noben obrat ne obratuje brez dovoljenja. Pri tem je sodišče opredelilo pojem obrata, ki skladno z navedeno direktivo pomeni nepremično tehnično enoto, v kateri poteka ena ali več dejavnosti, ki so navedene v prilogi k direktivi. Kot je ugotovilo sodišče, sem spada tudi dejavnost proizvodnje in predelave kovin, kar pomeni, da mora tudi jeklarna Ilva obratovati skladno s tem dovoljenjem.
Nadalje je Sodišče EU poudarilo, da mora upravljavec obrata sprejeti vse ustrezne ukrepe za preprečevanje »onesnaževanja« okolja. Skladno z 11. členom Direktive 2010/75 morajo države članice sprejeti potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pri upravljanju obrata uporabljajo BAT – najbolj učinkovita in napredna stopnja v razvoju dejavnosti in njihovega načina obratovanja, ki kaže praktično primernost posameznih tehnologij kot podlage za določitev mejnih vrednosti emisij in drugih pogojev v dovoljenju za preprečevanje, in če to ni izvedljivo, zmanjševanje emisij ter vpliva na okolje kot »celoto«. Sodišče je ponovno poudarilo tesno povezavo med varstvom okolja in varovanjem zdravja ljudi, ki sta ključna cilja prava Unije. Direktiva prispeva k doseganju teh ciljev in varovanju pravice živeti v okolju, ki je primerno za osebno zdravje in dobro počutje. Sodišče je poudarilo, da pojem »onesnaževanje« v smislu direktive 2010/75 vključuje škodo tako za okolje kot za zdravje ljudi. Navedena razlaga je skladna s četrtim odstavkom 23. člena Direktive, ki glede okoljskih inšpekcijskih pregledov izrecno določa, da sistematično ocenjevanje okoljskih tveganj med drugim temelji na možnih in dejanskih učinkih zadevnih obratov na zdravje ljudi in okolje.
Ob tem je opozorilo, da se mora – kadar je onesnaževanje, ki ga povzroča obrat, tako veliko, da je treba v obratovalnem dovoljenju za ta obrat popraviti obstoječe mejne vrednosti emisij ali vanj vključiti nove – izvesti ponovno preverjanje obratovalnega dovoljenja, hkrati pa mora upravljavec te vplive presojati tudi v celotnem obdobju obratovanja svojega obrata.
Kot je opozorilo predložitveno sodišče, se glede spremljanja škodljivih posledic za zdravje ljudi za družbo Ilva uporabljajo posebna pravila, ki ne določajo, da je treba pri ugotovitvi nesprejemljive nevarnosti za zdravje številnega prebivalstva nujno in hitro ponovno preveriti celovito okoljsko dovoljenje. Pri tem postopek ponovnega preverjanja ne sme biti omejen na določitev mejnih vrednosti za onesnaževala, katerih emisije so bile predvidljive. Upoštevati je treba tudi emisije, ki jih je dejansko povzročil zadevni obrat med obratovanjem in ki se nanašajo na druga onesnaževala.
Sodišče ES je na podlagi navedenega zaključilo, da je treba Direktivo 2010/75 v povezavi s 191. členom PDEU ter 35. in 37. členom Listine razlagati tako, da morajo države članice določiti, da je predhodna presoja vplivov dejavnosti zadevnega obrata tako na okolje kot na zdravje ljudi sestavni del postopkov za izdajo in ponovno preverjanje obratovalnega dovoljenja za tak obrat na podlagi te direktive.
V primeru kršitve pogojev za obratovalno dovoljenje za obrat mora upravljavec nemudoma sprejeti ukrepe, da čim prej ponovno vzpostavi skladnost svojega obrata s temi pogoji. V primeru resne in precejšnje nevarnosti za neokrnjenost okolja in zdravje ljudi se rok za izvedbo zaščitnih ukrepov, določenih v obratovalnem dovoljenju, ne sme večkrat podaljšati, obratovanje obrata pa je treba prekiniti.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
