Novela ZKP-P

V času od zadnje novele ZKP (novela ZKP-O, ki je začela veljati 13. 1. 2021, uporablja pa se od 13. 5. 2021) je Ustavno sodišče Republike Slovenije sprejelo več odločb, s katerimi je ugotovilo neskladnost ZKP z Ustavo, prav tako pa je Evropska komisija Slovenijo opozorila na (nepopolno) implementacijo dveh direktiv.

Predlog zakona je bil sprejet po skrajšanem postopku na redni seji v Državnem zboru 19. 6. 2024.

V zvezi z ugotovljeno neskladnostjo zakona z Ustavo (odločitev Ustavnega sodišča U-I-418/18, Up-920/18) je bil spremenjen tretji odstavek 129.a člena, ki določa, da če je obsojenec na prostosti, vložitev predloga o nadomestitvi kazni zapora s hišnim zaporom odloži izvršitev kazni zapora. Pritožba zoper sklep, s katerim se predlog za nadomestno izvršitev kazni zapora zavrže ali zavrne, ki je vložena v korist obsojenca, ki je na prostosti, zadrži izvršitev sklepa. Pritožba zoper sklep, s katerim se predlogu za nadomestno izvršitev kazni zapora ugodi, ki jo v škodo obsojenca, ki je na prostosti, vloži državni tožilec, ne zadrži izvršitve sklepa.

S spremembo 143.č člena ZKP se omogoča, da individualno oceno ogroženosti žrtve lahko izdela ali posodobi tudi notranja organizacijska enota sodišča, ki je pristojna za podporo oškodovancem, ali oseba, ki je za podporo oškodovancem določena na sodišču.

Eno od vodil ZKP je, da je treba med predkazenskim in kazenskim postopkom še posebej skrbno in obzirno ravnati z oškodovanci, osumljenci, obdolženci in obsojenci, kadar je to potrebno zaradi njihove ranljivosti, kot na primer starosti, zdravja, nebogljenosti, ali druge podobne okoliščine (18.a člen ZKP). Skladno s tem novi 143.d člen omogoča, da se lahko po prosti presoji odločevalca odločbi priloži lahko berljiva ali poenostavljena obrazložitev, ki ni pravno zavezujoča, s pojasnilom, da takšna obrazložitev ni pravno zavezujoča.

Kot sta poudarila Vrhovno državno tožilstvo in Policija, je lahko kratek šesturni zakonski rok za izvedbo zaslišanja prič problematičen zaradi več razlogov, zaradi česar spremenjeni 149. člen določa, da lahko preiskovalni sodnik na predlog državnega tožilca in ob upoštevanju okoliščin primera odredi, da mu policija privede take osebe oziroma da se čas za njihovo zadržanje oziroma privedbo na zaslišanje podaljša za najkrajši potrebni čas, vendar ne več kot za osemnajst ur. Če pisne odredbe ni mogoče pravočasno pridobiti, lahko preiskovalni sodnik izjemoma ustno odredi privedbo oziroma podaljšanje zadržanja. Pisna odredba mora biti izdana in osebi izročena takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa ob zaslišanju. Policija zadržanim osebam zagotavlja smiselno enake pravice kot pridržanim osebam.

Na podlagi ustavne odločbe U-I-144/19 je bil pripravljen ožji katalog kaznivih dejanj, za katere se lahko izvede ukrep posega v komunikacijsko zasebnost (149.a ZKP). Podobno je Ustavno sodišče z isto odločbo ugotovilo tudi, da pomeni poseg v komunikacijsko zasebnost tudi pridobivanje prometnih podatkov za nazaj po prvem odstavku 149.b člena in tudi 149.c člena ZKP. Skladno z napotki Ustavnega sodišča se s spremenjenima členoma uvaja dokazni standard utemeljenih razlogov za sum, skladno z načelom sorazmernosti pa se je dolžina hrambe podatkov za potrebe njihovega pridobivanja za namene kazenskega postopka po 149.b členu ZKP zamejila na tri mesece.

Prav tako je z vidika zagotavljanja komunikacijske zasebnosti spremenjen 149.č člen, ki po novem prepoveduje pridobivanje naročniških podatkov, ki omogočajo identifikacijo osebe prek enolične označbe, ki ni javno objavljena oziroma glede katere je podano upravičeno pričakovanje zasebnosti.

S spremembo 153., 154. in 156. člena ZKP se nadalje uresničuje ustavna odločba U-I-144/19 glede pridobivanja bančnih podatkov. Ti so se lahko do sedaj pridobivali brez predhodne sodne odredbe, vendar naj bi tak ukrep pomenil nesorazmeren poseg v pravico do informacijske zasebnosti. Po novem se lahko brez sodne odredbe pridobivajo podatki pravnih oseb, samostojnih podjetnikov posameznikov in posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, medtem ko je za pridobitev podatkov iz petega odstavka 156. člena ZKP, kolikor se ti nanašajo na posameznike, potrebna sodna odredba.

Novela tudi odpravlja pomanjkljivosti, ugotovljene z odločbo U-I-409/19, Up-1455/19, saj ZKP do sedaj obsojencu ni omogočal, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. Ker je osebna svoboda človekova najvišja vrednota, novela omogoča, da obdolženec in vrhovni državni tožilec v zahtevi za varstvo zakonitosti predlagata odložitev ali prekinitev izvršitve pravnomočne sodne odločbe, s katero je bil končan kazenski postopek in s katero je bila obdolžencu izrečena kazen zapora (421. člen).

Z omenjeno odločbo ustavnega sodišča in predstavljeno spremembo je povezan tudi novi 421.a člen ZKP, v skladu s katerim morajo vsa sodišča in organi postopati posebej hitro, če je v zahtevi za varstvo zakonitosti podan predlog, da se izvršitev pravnomočne sodne odločbe, s katero je bil končan kazenski postopek, odloži ali prekine.

Novela ZKP-P v slovenski pravni red prenaša Direktivo št. 2013/48/EU o pravici do dostopa do odvetnika v kazenskem postopku in v postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje ter pravici do obvestitve tretje osebe ob odvzemu prostosti in do komunikacije s tretjimi osebami in konzularnimi organi med odvzemom prostosti, ki je bila v preteklosti pomanjkljivo prenesena. Pravilni prenos Direktive se izraža v spremenjenih 148., 157., 178. in 227. členu ZKP.

Kadar osumljenec izjavi, da si bo pred policijo vzel zagovornika, ta pa ne pride v roku, ki ga je določila policija, se zaslišanje preloži ali odloži do prihoda drugega zagovornika. Skladno z novelo ni več mogoče, da se v takšnem primeru od osumljenca zberejo obvestila ter o tem naredi uradni zaznamek (šesti odstavek 148. člena). Kadar pa je osebi odvzeta prostost, pa izbrani zagovornik ne pride v dveh urah, policija osumljenca ali nemudoma pelje k preiskovalnemu sodniku (ki ga potem zasliši, pri čemer je obvezna obramba) ali pa policija, kolikor želi osumljenca zaslišati sama, zaslišanje odloži do prihoda drugega izbranega zagovornika. Ni torej možno, da se od osumljenca v takšnem primeru zberejo obvestila in o tem naredi uradni zaznamek (157. člen).

Če zagovornik ne pride na zaslišanje obdolženca, si lahko le-ta takoj vzame drugega zagovornika ali pa mu ga postavi preiskovalni sodnik. Dodano je še, da mora imeti zagovornik dovolj časa, da se pripravi in posvetuje z obdolžencem (178. člen). Posledično je spremenjen tudi deveti odstavek 227. člena ZKP – obdolženec je lahko zaslišan brez zagovornika le, če se je izrecno odpovedal tej pravici, obramba pa ni obvezna.

Z novelo se v slovenski pravni red dokončno prenaša tudi Direktiva št. 2016/800 o procesnih jamstvih za otroke, ki so osumljene ali obdolžene osebe v kazenskem postopku. Skladno s tem sta bila spremenjena 452.c in 452.d člen zakona.

Med druge novosti, ki jih uvaja novela ZKP-P, spadajo na primer zagotovitev ustnega tolmačenja prek videokonference v izjemnih primerih, če so kumulativno izpolnjeni trije pogoji, in sicer (8. člen ZKP):

– da ni mogoče pravočasno zagotoviti neposrednega ustnega tolmačenja,

– da je to nujno potrebno zaradi uspešne izvedbe predkazenskega ali kazenskega postopka in

– da je tudi na ta način zagotovljeno uresničevanje jamstev ali pravic v predkazenskem ali kazenskem postopku.

Z redakcijskim popravkom 74. člena ZKP bo po novem omogočeno tudi tolmačenje prek videokonference za zaupni pogovor zagovornika s pripornikom, s spremembo 84.a člena pa se dodaja dodaten varnostni pogoj za izvedbo videokonference, in sicer se videokonferenca lahko opravi, če je zagotovljen varen prenos podatkov.

Izmed novosti opozarjamo še na možnost, da pripornik opravlja dela, ki so potrebna za vzdrževanje reda in čistoče v njegovem prostoru in v skupnih prostorih, ki jih uporablja, ter tudi delo, ki ustreza njegovim duševnim in telesnim sposobnostim (213.a člen). Uvedena je tudi možnost nočnih obiskov pripornikov (kolikor gre seveda za dovoljene obiske – 213.b člen).

Novela zakona bo začela veljati petnajsti dan po objavi in se uporabljati tri mesece po njegovi uveljavitvi, razen določenih ukrepov, ki se bodo začeli uporabljati po 12. 8. letos (glej 37. in 38. člen novele zakona).

Pripravila: mag. Jasmina Potrč

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.