Novonastala pravna oseba kot univerzalni pravni naslednik je dolžna uporabljati določila javnega naročanja od svoje ustanovitve naprej, ker zaporednih javnih naročil iste vrste že po naravi stvari pred tem ni mogla imeti.
Leta 2018 se je pet manjših centrov za socialno delo na območju Gorenjske združilo v enega večjega. Na podlagi potreb po pisarniškem materialu vsakega od teh manjših centrov v preteklem letu je zdaj novonastala pravna oseba izvedla naročilo tonerjev.
Okrajno sodišče je pravno osebo in njeni odgovorni osebi spoznalo za odgovorne storitve prekrška po 2. točki prvega odstavka 111. člena > Zakona o javnem naročanju (ZJN-3) ter jim izreklo denarno kazen. Po tem, ko je višje sodišče na podlagi pritožbe odločilo, da prekršek ni bil storjen, je Vrhovno sodišče v postopku zahteve za varstvo zakonitosti ugotavljalo, ali je ali ni bil storjen prekršek v zvezi z obveznostjo izvedbe ustreznega postopka javnega naročanja v skladu z določbami ZJN-3.
V sodbi IV Ips 17/2023 je Vrhovno sodišče sicer potrdilo, da je bistvena posledica univerzalnega pravnega nasledstva, da prevzemni pravni subjekt postane pravni naslednik celote pravic, obveznosti in pravnih razmerij subjektov, vendar lahko takšno nasledstvo zajema le tiste obveznosti, ki z ugasnitvijo posameznega pravnega subjekta oziroma nastankom nove pravne osebe še vedno obstajajo.
Takšno stališče je razvidno že iz jezikovne razlage določbe desetega odstavka 24. člena ZJN-3, ki kot temeljni pogoj za uporabo pravil v zvezi z rednim istovrstnim javnim naročilom predpostavlja, da je naročnik v preteklosti potrebe po naročilih iste vrste dejansko imel. V obravnavanem primeru je bila pravna oseba ustanovljena z vpisom v sodni register dne 1. 10. 2018. Iz tega izhaja, da pred svojo ustanovitvijo ni mogla biti javni naročnik niti ni mogla imeti predhodnih rednih potreb iste vrste, ker sploh še ni obstajala. Novonastala pravna oseba kot univerzalni pravni naslednik je namreč dolžna uporabljati določila javnega naročanja od svoje ustanovitve naprej, ker zaporednih javnih naročil iste vrste že po naravi stvari pred tem ni mogla imeti.
Sodišče je še poudarilo, da je namen združevanja prav zmanjševanje potreb in racionalizacija poslovanja, zaradi česar se novonastali pravni subjekt, ki je nastal s spojitvijo več pravnih subjektov, pri oceni vrednosti bodočih javnih naročil ne more opirati na vsoto vrednosti javnih naročil posameznih pravnih subjektov v času, ko so ti še poslovali kot samostojne pravne osebe javnega prava. Bodoča vrednost javnega naročila osebe javnega prava, ki je nastala z združitvijo posameznih javnopravnih subjektov, bo zaradi racionalizacije poslovanja utegnila biti bistveno drugačna/manjša, kot je bila v preteklem obdobju pri javnih naročnikih, ki so se združili v novo pravno osebo javnega prava. Novonastala pravna oseba je pri naročilu blaga ali storitev na začetku svojega delovanja, ko vrednosti blaga ali storitev, ki jih bo potrebovala v prihodnjem obdobju, ne more oceniti na podlagi potreb preteklega obdobja, zavezana načelom gospodarnosti, učinkovitosti in transparentnosti porabe javnega denarja.
Pripravila: mag. Jasmina Potrč
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
