Podjetja že zdaj Ajpesu oddajajo letna poročila, tudi nefinančna, novela zakona o gospodarskih družbah, ki jo je na podlagi evropske direktive za potrditev v parlamentu pripravila vlada, pa bo to nadgradila. Vključenih bo več podjetij, večji bo obseg poročanja, večja bo tudi vloga revizorjev. "Unija je s ciljem, slediti zelenemu dogovoru, želela biti ambiciozna, in to je eden od ukrepov," poudarja Karla Pinter z gospodarskega ministrstva.
Za podjetja bo to dodatno administrativno breme, čeprav so predvideli le minimalne zahteve evropske direktive. "Vlagatelji in finančne institucije to danes od njih že zahtevajo in to je tudi cilj te direktive o trajnostnosti – da so podatki enotni, primerljivi, uporabljivi in da se v končni fazi tudi zmanjšajo stroški," je Pinter pojasnila za Radio Slovenija.
V gospodarstvu so občutki mešani, pravi Marko Djinović z Gospodarske zbornice Slovenije –treba je ohraniti zdrav planet in skupnost, a tudi konkurenčnost Evrope v tekmi z drugimi gospodarskimi bloki. In kaj bo najzahtevnejše? "Opisati dejanske ali morebitne škodljive učinke, povezane z lastnimi dejavnostmi in vrednostno verigo in pri tem opredeliti tveganja za družbo, to je največji izziv," odgovarja Djinović.
Zakon ob tem sicer predvideva globe za neoddano ali nepravilno poročilo, a bolj boleče so lahko posledice netrajnostnega ravnanja na trgu, dodaja Djinović: "Tisti udeleženci, ki ne bodo dosledno spoštovali standardov na področju trajnostnosti, bodo 'kaznovani' na trgu investicij, na bančnem in zavarovalnem trgu, izpadli bodo iz dobaviteljskih verig."
Za letos bo moralo po podatkih ministrstva trajnostna poročila oddati do 15 velikih sistemov, ki poročajo že zdaj, leto pozneje še 270 velikih družb in nato deseterica manjših borznih podjetij. Bolj kot ta novela pa gospodarstvo skrbi pravkar sprejeta evropska direktiva o skrbnem pregledu, ki terja zahtevna ocenjevanja tveganj in odškodninsko odgovornost vodilnih.
>> Več: Velika podjetja bodo morala poročati tudi o tveganjih, ki jih ima njihovo delovanje na družbo
