Tokratno zasedanje je bilo primarno namenjeno obravnavi položaja žensk in deklic, kar se odraža v sprejemu številnih resolucij, ki si prizadevajo za celovito krepitev pravic žensk in deklic ter preprečevanje njihove diskriminacije in nasilja nad njimi. Poseben dosežek predstavlja sprejem prve resolucije o nasilju na podlagi spola, ki ga omogočajo moderne tehnologije in umetna inteligenca.
Z osrednjo temo tokratnega zasedanja je sovpadel tudi mednarodni dan žensk v diplomaciji, ki ga obeležujemo 24. junija. Na dogodku ob robu zasedanja je Slovenija skupaj s Španijo, Mehiko in Maldivi nastopila z izjavo o enakovredni in vključujoči zastopanosti žensk v multilateralnem sistemu. Izjavo je podprlo kar 80 držav članic Organizacije združenih narodov (OZN) iz vseh regij sveta.
Na zasedanju so potekale razprave o stanju človekovih pravic na posameznih geografskih območjih, med drugim v Mjanmaru, Afganistanu, Sudanu, Ukrajini in na okupiranih palestinskih ozemljih. Svet se je seznanil s poročilom preiskovalne komisije za okupirana palestinska ozemlja, ki ugotavlja, da je od 7. oktobra 2023 na omenjenem območju prišlo do kršitev in zlorab mednarodnega prava človekovih pravic, kršitev mednarodnega humanitarnega prava in vojnih zločinov. Kot krivi za navedene kršitve, zlorabe in zločine, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola, sta bili spoznani obe strani v konfliktu.
Z vidika tematskih vsebin je Svet med drugim obravnaval spolno usmerjenost in identiteto, nasilje nad ženskami in deklicami, njihovo diskriminacijo, podnebne spremembe ter človekove pravice v povezavi s športom in olimpijskim idealom.
Na zasedanju je Slovenija tudi kot članica Varnostnega sveta OZN proaktivno opozarjala na stanje človekovih pravic po svetu. Med drugim je izpostavila stanje človekovih pravic v Afganistanu, Sudanu, Iranu, na okupiranih palestinskih ozemljih, v Ukrajini, Belorusiji in Mjanmaru. Skupaj z državami članicami EU je vložila resolucijo o stanju človekovih pravic v Eritreji.
Na tematskih razpravah je Slovenija aktivno sodelovala z izjavami na temo spolne usmerjenosti in identitete, nasilja nad ženskami in deklicami, njihove diskriminacije in podnebnih sprememb. Nastopila je tudi na neformalni razpravi na temo vpliva trojne planetarne krize na uživanje človekovih pravic, kjer je poudarila pomen skupnega delovanja in inovativnosti pri soočanju z okoljskimi in podnebnimi izzivi ter izpostavila svoj angažma na področju povezovanja človekovih pravic in okolja. Skupaj z Avstrijo in Hrvaško je nastopila na letni razpravi o pravicah žensk, ki se je osredotočila na ekonomsko nasilje nad ženskami in deklicami.
