Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Eva Knez je v predstavitvi vladnega predloga pojasnila, da bodo ribiči v skladu s spremembo 15. člena zakona o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča upravičeni do novega načina likvidnostne pomoči in s tem nadomestil za izpad dohodkov zaradi ribolova v delu morja, ki po arbitraži pripada Sloveniji. 21. člen medtem ureja pravno pomoč za ribiče, ki jim hrvaški organi izdajajo kazni.
"Država bo po potrebi zagotovila tudi sredstva za nadomestilo škode ribičem, to je za povračilo glob oziroma denarnih kazni, če bi hrvaški organi začeli postopek prisilne izterjave," je dejala. Vse kazni, doslej izdane slovenskim ribičem, sicer skupno znašajo okoli 3,4 milijona evrov.
Poslanka opozicijskega SDS-a Anja Bah Žibert je bila ob predstavitvi stališč poslanskih skupin kritična do predloga vlade, ker uvaja spodnjo mejo 500 kilogramov ulova letno, pod katero ribiči ne bi bili več upravičeni do nadomestila za izpad dohodkov. "Predlog ribiče deli na prvo- in drugorazredne," je dejala.
"Ribičev ne delimo, je pa prav, da jih opredelimo," pa je dejal poslanec Svobode Robert Janev. Poudaril je, da gre za razlikovanje med ribiči, ki se z ribolovom preživljajo, in ljubiteljskih ribičev z registrirano gospodarsko dejavnostjo, ki po njegovih besedah niti ne lovijo v delu Piranskega zaliva, ki je predmet spora. "Zakon bo zaščitil tiste, ki so zaščite tudi potrebni, in to takrat, ko jo bodo potrebovali," je dodal.
