Na slovenskih sodiščih letno sicer zastara od dva do 2,5 odstotka primerov.
Pobudo za obravnavo problematike instituta zastaranja je dala predsednica odbora DZ-ja za pravosodje Lena Grgurevič (Svoboda), potem ko je poslanska skupina NSi-ja spomladi vložila predlog zakona o spremembah kazenskega zakonika. Z njim je predlagala, da zastaralni rok kazenskega pregona preneha teči, ko se začne glavna obravnava na sodišču, a so poslanci sredi junija ocenili, da predlog NSi-ja ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Roki za zastaranje kazenskega pregona v Sloveniji so med najdaljšimi v državah EU-ja, je opozorila državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Andreja Kokalj. Po njeni oceni lahko razprava o ureditvi rokov za zastaranje kazenskega pregona pomeni le, ali obdržimo veljavni sistem ali pa se vrnemo na sistem relativnih in absolutnih rokov izpred novembra 2008. "Tega pozna še nekaj evropskih držav, med drugim tudi Nemčija," je navedla.
