Poslanec opozicijske stranke SDS Zvonko Černač je predsedniku vlade Robertu Golobu zastavil vprašanje v zvezi z ureditvijo plač v javnem sektorju in državni upravi. "Po dveh letih vaše vladavine polovica javnega sektorja stavka ali je stavkala, druga polovica pa se na stavko pripravlja. Znani ste po obljubah, ki ste jih doslej vse prelomili," je dejal Černač. "Lani januarja ste izjavili, da bo leto 2023 leto reform, izpeljali niste nobene. Kar pa imajo ljudje po dveh letih vaše vladavine, so višji davki, vedno več čakajočih v zdravstvu in vrste pred okenci upravnih enot," je naštel Černač in poudaril, da ob tem pogajanja o plačni reformi v javnem sektorju že mesece potekajo brez bistvenega napredka. "Kdaj boste končno prevzeli odgovornost za stanje, da ljudje ne morejo normalno do storitev, za katere vsak mesec prispevajo z davki in prispevki," je premierja vprašal poslanec opozicije.
Premier Golob je v odgovoru opozoril, da je do nesorazmerij v plačnem sistemu javnega sektorja prišlo po tem, ko je enemu segmentu plače povišala prejšnja vlada. Poudaril je, da je ključni razlog za to, da je plačna reforma otežena, ravno odprava nesorazmerij, ki so nastala v prejšnjih mandatih. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bodo stebrna pogajanja, vključno z zdravstvenim sistemom, zaključila do konca maja in da se bodo do poletja zaključila tudi krovna pogajanja.
Kdo zastopa malega slovenskega kmeta v Bruslju?
Poslanka NSi-ja Vida Čadonič Špelič je premierju uvodoma očitala odstavitev nekdanje ministrice za kmetijstvo Irene Šinko, medtem ko direktorica Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Vida Znoj ostaja na položaju. Opozorila je tudi na menjavo državnega sekretarja na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in premierju očitala, da strokovni kadri v kmetijski politiki prehajajo v drugi plan, ministrstvo pa je vse bolj spolitizirano. Ob tem ga je vprašala, kdo bo v takšnih razmerah branil slovenskega kmeta v Evropski uniji, saj so razmere, v katerih kmetujejo slovenski kmetje, občutno drugačne od velikih evropskih kmetov.
Golob je poslanki odvrnil, da je vlada spomladi v Bruslju dosegla pomemben premik. Kot je spomnil v nadaljevanju, je EU parlament na pobudo Slovenije, Belgije in Francije potrdil spremembo osnovne kmetijske zakonodaje, ki je močno v korist slovenskemu kmetu. Po njegovih besedah so spremembe prinesle zmanjšanje administrativnega poročanja za kmete, ki imajo manj kot 10 hektarov kmetijskih zemljišč, kar v Sloveniji predstavlja 80 odstotkov vseh kmetov. "Po 20 letih se to ukinja," je poudaril golob in dodal, da je ta premik tako velik, da si "vlada zasluži vse pohvale na tem področju".
Golob je poslanki dejal, da se skupna kmetijska politika za obdobje 2023 do 2027 izvaja glede na SKP, ki jo je takratna vlada izpogajala v Bruslju. "Ta politika, ki jo moramo izvajati, je izrazito spregledala sožitje med ohranjanjem biodiverzitete in kmetovanja. Od tu izhaja največ konfliktov in celo kmetijske organizacije priznavajo, da ni to krivda te vlade, temveč da je pod to vlado prišlo do premika. Ker smo uspeli Bruselj prepričati, da je slovensko kmetijstvo, kot vi pravite, specifično, zelo specifično."
Čadonič Špelič je Goloba vprašala tudi, ali bo podprl spremembo zakonodaje, ki načrtuje obdavčitev subvencij za kmete na območjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Poudarila je, da gredo subvencije kmetom, ki urejajo krajino, so del turistične in gastronomske ponudbe ter vzgajajo nove generacije kmetov. Golobu je kasnje očitala, da ni odgovoril ne na to vprašanje, ne na vprašanje glede kadrovskih menjav na MKGP-ju in UVHVVR-ju.
>> Več: Golob bo odgovarjal na vprašanja o zdravstvu, kmetih, varovanju meje in plačah v javnem sektorju
