Prvi in četrti odstavek 10.a člena Odloka, katerih ustavnost bo (med drugim) na zahtevo Policijskega sindikata Slovenije presojalo Ustavno sodišče, se glasita:
To pomeni, da bi morali zaposleni v organih državne uprave (razen z Odlokom določenih izjem) – če Ustavno sodišče izvrševanja teh določb ne bi zadržalo – od 1. oktobra oziroma novembra 2021 dalje pri svojem delu izpolnjevati pogoj PC. Če pa se nepreboleli zaposleni proti covidu-19 ne bi želeli cepiti, bi to lahko, kot ugotavlja Ustavno sodišče, vodilo k izvedbi disciplinskih postopkov zoper njih in tudi k izvedbi postopkov odpovedi njihovih pogodb o zaposlitvi.
Ustavno sodišče je svojo odločitev oprlo na določbo prvega odstavka 39. člena Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) ter ustavnosodno prakso, po kateri Ustavno sodišče, kadar odloča o začasnem zadržanju izvrševanja izpodbijanega predpisa, vselej tehta med škodljivimi posledicami, ki bi jih povzročilo izvrševanje protiustavnega predpisa, in škodljivimi posledicami, ki bi nastale, če se izpodbijane določbe ne bi izvrševale, pa bi se v ustavnosodni presoji izkazalo, da niso v neskladju z Ustavo Republike Slovenije (URS).
Ocenilo je, da Vlada ni utemeljila, da bi se ravno med zaposlenimi v organih državne uprave covid-19 bistveno hitreje in bolj širil kot v preostali populaciji ali pri drugih skupinah posameznikov, ki so glede na svojo zaposlitev še bolj izpostavljeni rizičnim stikom (kot so na primer zdravstveni delavci in delavci v domovih starejših občanov) oziroma kjer so stiki s potencialno okuženimi intenzivnejši (na primer v vzgoji in izobraževanju). Zato, tako Ustavno sodišče, ni mogoče sklepati, da bi bilo delovanje državne uprave tako ogroženo, da je treba določiti strožji pogoj za opravljanje dela, tj. pogoj PC. Posledica zadržanja izvrševanja izpodbijane določbe bi bila po oceni Ustavnega sodišča le ta, da bodo zaposleni v državni upravi še naprej opravljali delo pod enakimi pogoji kot doslej oziroma kot velja za vse druge delavce, ki niso zaposleni v državni upravi, tj. ob izpolnjevanju pogoja PCT (5. člen Odloka) ter splošnih in posebnih ukrepih za preprečevanje širjenja covida-19.
Nasprotno pa je presodilo, da bi v primeru, če bi se izpodbijana določba izvrševala, pa bi se kasneje izkazalo, da je protiustavna oziroma nezakonita in bi jo Ustavno sodišče razveljavilo ali odpravilo, lahko nastale težko popravljive škodljive posledice za tiste zaposlene v državni upravi, ki ne izpolnjujejo pogoja PC. Po mnenju Ustavnega sodišča namreč ni mogoče spregledati, da je vsako cepljenje po naravi stvari za posameznika trajen in nepovraten ukrep, do katerega v primeru zahteve po izpolnjevanju pogoja PC lahko pride proti volji posameznika. Zato ni upoštevna tudi trditev Vlade, da pomeni izpodbijana določba ukrep začasne narave. Po oceni Ustavnega sodišča je prav tako upoštevna predlagateljeva trditev, da bi škodljive posledice nastale tudi v primeru, če bi se posamezniki namerno izpostavili okužbi z virusom, da bi izpolnili pogoj prebolevnosti, česar glede na opisane stroge delovnopravne sankcije, ki zaposlenim grozijo zaradi neizpolnjevanja pogoja PC, ni mogoče izključiti. Poleg tega bi bili navedeni zaposleni, ki se ne bi cepili, podvrženi ukrepom v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja, je še sklenilo Ustavno sodišče.
Odločitev je sprejelo s sedmimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA) in Marko Šorli, ki sta napovedala odklonilni ločeni mnenji.
Pripravil: Patricij Maček, mag. prava
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
