Proračunski prihodki so bili v prvih petih mesecih po začasnih podatkih za 26,7 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov, namenjenih obvladovanju epidemije covida-19 in njenih posledic, pa so bili višji za 14 odstotkov. "Razmeroma visoka rast prihodkov je v veliki meri posledica učinka osnove, ko so lani ob začetku epidemije prihodki občutno upadli, in sproščanja omejitvenih ukrepov letos," navaja fiskalni svet v rednem mesečnem poročilu.
Odhodki so bili v prvih petih mesecih za 21,3 odstotka višji kot v enakem obdobju lani, brez upoštevanja neposrednega učinka ukrepov za naslavljanje posledic epidemije covida-19 v višini 1,37 milijarde evrov pa so bili višji za 0,5 odstotka. Slednje je v prevladujoči meri posledica višjih stroškov dela.
T.i. protikoronski ukrepi z neposrednim učinkom na saldo državnega proračuna so maja znašali 334 milijonov evrov. V prvih petih mesecih letos je skupni neposredni obseg teh ukrepov znašal 1,38 milijarde evrov, od tega večina na odhodkovni strani. Največji del teh odhodkov v prvih petih mesecih predstavljajo dodatki zaposlenim (skoraj 400 milijonov evrov).
Maja so koronski dodatki zaposlenim v vrednosti 140 milijonov evrov predstavljali glavnino t.i. covidnih odhodkov. To je največji mesečni obseg od začetka epidemije. Skupaj od začetka epidemije dodatki znašajo več kot 600 milijonov evrov, od tega dodatki zaposlenim v javnem sektorju 568 milijonov evrov.
Samo v petih mesecih letos je bilo izplačanih 397 milijonov evrov skupnih dodatkov, od tega v javnem sektorju 372 milijonov. Tako dodatki predstavljajo največji del letošnjih protikoronskih odhodkov.
Največji del dodatkov je bil od začetka epidemije izplačanih v zdravstvu (246 milijonov evrov). Sledijo občine (171 milijonov evrov), kjer pretežni del predstavljajo dodatki v javnih zavodih, katerih ustanoviteljica je občina. V okviru ministrstva za delo, družino in socialne zadeve je bilo izplačanih 72 milijonov evrov dodatkov, v okviru ministrstva za notranje zadeve in za obrambo pa v vsakem za okoli 20 milijonov evrov, navaja fiskalni svet.
Za plačilo nadomestila za čakanje na delo je bilo maja iz državnega proračuna izplačanih 56 milijonov evrov, za temeljni dohodek samozaposlenim in ostalim upravičenim skupinam pa 28 milijonov. Za obvladovanje epidemije je bilo aprila namenjenih 24 milijonov evrov, za povračilo fiksnih stroškov pa 25 milijonov evrov. Med večjimi odhodki je bilo maja tudi 30 milijonov evrov za garancije bančnih kreditov javnemu skladu za spodbujanje podjetništva.
Maja so bili visoki tudi odhodki, ki ne vplivajo na saldo državnega proračuna, ocenjuje fiskalni svet. 87 milijonov evrov je bilo namenjenih za povečanje namenskega premoženja javnega sklada za podjetništvo in 10 milijonov evrov za posojila izvajalcem cestnih prevozov.
Skupni neposredni učinek protikoronskih ukrepov od marca lani znaša 3,78 milijarde evrov, skupni obseg z upoštevanjem še potencialnega učinka na rezultate državnega proračuna iz naslova poroštev, likvidnostnih kreditov in odlogov plačil kreditnih obveznosti pa 4,48 milijarde evrov, ugotavlja fiskalni svet.
V ukrepe za ohranjanje delovnih mest je bilo po začasnih podatkih marca letos vključenih 53.000 zaposlenih. Za mesec februar, za katerega so podatki že bolj dokončni, je število znašalo okoli 70.000, kar je okoli desetina vseh zaposlenih. Temeljni dohodek za mesec marec je prejelo 32.000 oziroma okoli 45 odstotkov vseh samozaposlenih, vseh prejemnikov temeljnega dohodka je bilo 37.000. Poleg samozaposlenih so prejemniki temeljnega dohodka še kmetje, družbeniki, verski uslužbenci in kulturni delavci.
Po razpoložljivih podatkih finančne uprave je bilo do sedaj dejansko vrnjenih oziroma so bile izdane odločbe za vračilo pomoči v skupni višini 39 milijonov evrov, še dodaja fiskalni svet. Prevladujoči del predstavljajo odločbe o vračilih nadomestila za čakanje na delo in za plačilo socialnih prispevkov (32 milijonov evrov).
