Državni zbor je konec aprila lani v interventno zakonodajo vpisal rešitev, v skladu s katero so lahko organizatorji potovanj potnikom, ki so že vplačali aranžmaje, a so bili ti odpovedani zaradi epidemije covida-19, namesto vračila denarja izdali vrednotnice. Te imajo unovčljivost 24 mesecev od izdaje. Če potrošnik izdane vrednotnice ne bo unovčil v 24 mesecih od izdaje, lahko v 14 dneh po preteku tega obdobja od organizatorja potovanja zahteva vrnitev denarja.
Zakonodaja pa je omogočila tudi, da potrošnik izdajo vrednotnice zavrne in od organizatorja potovanja zahteva vračilo vseh plačil. Organizator potovanja mora potrošniku sredstva vrniti najkasneje 12 mesecev po koncu epidemije; ta se je v prvem valu zaključila z 31. majem 2020.
Kot je za STA poudaril generalni sekretar ZTAS Mišo Mrvaljević, se torej 31. maja izteče rok, ki je omogočil organizatorjem potovanj zamik vračila vplačanih denarnih sredstev za aranžmaje, ki jih potrošniki niso uspeli izkoristiti zaradi posledic epidemije covida-19. Do vračila vplačanih sredstev bodo sicer upravičeni le tisti potrošniki, ki so ob izdaji vrednotnic te zavrnili in izrecno zahtevali gotovinsko vračilo.
Kolikšen znesek so morale ali še morajo turistične agencije vrniti svojim gostom v gotovini, ni jasno, saj gre za del poslovanja in poslovne skrivnosti posamičnih podjetij. "Pri združenju na osnovi ankete, ki smo jo pred časom izvedli pri naših članih, ocenjujemo, da gre za vsoto, ki je ob trenutku nastanka epidemije znašala med 15 in 17 milijonov evrov. Koliko od tega so posamične agencije gostom že vrnile, ne vemo," je dejal Mrvaljević.
Zapletov pri vračilu denarja potrošnikom v ZTAS ne pričakujejo. V minulem letu so imeli organizatorji potovanj dovolj časa, da so lahko nazaj pridobili del sredstev, ki so bila vplačana kot avansi in garancije za storitve. "Prav tako je ministrstvo za gospodarstvo na pobudo ZTAS s Slovenskim podjetniškim skladom objavilo razpis za pridobivanje ugodnih kreditov prav za ta namen," je spomnil sogovornik.
Ministrstvo za gospodarstvo se je po oceni Mrvaljevića v zvezi s to problematiko odzvalo hitro in v pravo smer. "Kar se tiče vračila denarja potrošnikom, ocenjujemo, da je razpis Slovenskega podjetniškega sklada pokril potrebe malih in srednjih podjetij na področju turizma, za velika podjetja pa ni povsem zadosten, vendar verjamemo zagotovilom, da bodo tudi njim na voljo ustrezna denarna sredstva v najkrajšem času," je pojasnil.
Na ministrstvu za gospodarstvo so za STA povedali, da je bilo povpraševanje na razpisu Slovenskega podjetniškega sklada, ki je aprila ponudil kredite samo organizatorjem potovanj in namenjene zgolj poravnavi obveznosti do potrošnikov, "precej nižje od pričakovanega". Na razpisni rok se je po navedbah sklada prijavilo 41 turističnih agencij, ki so zaprosili za kredite v skupni vrednosti približno 2,2 milijona evrov.
Dodali so, da aktualni razpis za kredite za blažitev posledic epidemije covida-19 omogoča odobritev kredita le do višine 100.000 evrov. "Seznanjeni pa smo, da imajo nekatere večje agencije dolg do potrošnikov, ki znaša tudi nad 100.000 evrov. Z željo, da bi pomagali tudi tem agencijam, je trenutno v pripravi razpis, ki bo omogočal tudi večjim organizatorjem dostop do ugodnih virov financiranja za plačilo dolga potrošnikom v višini nad 100.000 evrov," so navedli.
Ocenjujejo, da bo v okviru tega drugega razpisa podanih zaprosil v višini približno treh milijone evrov. Skupaj bi torej znesek iz naslova obeh javnih razpisov znašal okoli 5,2 milijona evrov.
Mrvaljević je sicer poudaril, da pomoč pri vračanju vplačanih aranžmajev "niti slučajno ne pokriva škode, ki so jo povzročili raznorazni omejevalni ukrepi", zato tudi organizatorji potovanj nujno potrebujejo čimprejšnje sprejetje interventnega zakona za pomoč turizmu. "Bojimo se, da na sprejem čaka zaradi političnih iger. Še enkrat apeliramo tako na vlado kot na opozicijo, naj gospodarstvu namenjenega zakona, ki ohranja delovna mesta in omogoča pomoč, ne zadržujejo iz drugih interesov," je sklenil.
