Predloge zbornice so danes obravnavali člani upravnega odbora OZS. "Med našimi ključni predlogi sta kritje izpada prometa po vzoru Avstrije in kritje fiksnih stroškov, in sicer za vse tiste, ki jim je bilo z odlokom prepovedano poslovati. Želimo si, da bi vlada naše predloge upoštevala ter nam tako pomagala ohraniti podjetja in delovna mesta v malem gospodarstvu," je poudaril predsednik OZS Branko Meh.
OZS med drugim predlaga, da se v devetem protikoronskem zakonu v celoti zagotovi sredstva za pokrivanje stroškov obveznega testiranja, in sicer do preklica epidemije. Prav tako predlagajo poenotenje cen testiranja različnih javnih zavodov po Sloveniji.
Izpostavili so tudi, da je zaradi epidemije močno prizadeta likvidnost številnih slovenskih podjetij, ki po njihovih navedbah stežka zagotavljajo potrebna likvidna sredstva za stroške dela. "Ker delodajalci nimajo likvidnostnih sredstev, naj regres za letni dopust za leto 2021 delavcem plača država," so zapisali.
Prav tako predlagajo mesečni temeljni dohodek za tiste, ki so registrirali dejavnost po 1. septembru 2020. Trenutno je ukrep pridobitve temeljnega dohodka podaljšan do 31. marca, vendar so do njega upravičeni le samozaposleni, ki so začeli opravljati dejavnost do 1. septembra 2020.
V zbornici predlagajo, naj bodo do temeljnega dohodka upravičeni tudi samozaposleni, ki so bili registrirani najkasneje na dan 1. januar 2021. "Pogoj za pridobitev temeljnega dohodka je upad čistih prihodkov od prodaje (več kot 20 odstotkov) v prvem kvartalu 2021 v primerjavi s prvim kvartalom v 2019," so predlagali.
Spomnili so, da kmalu poteče moratorij na kredite, kar po navedbah OZS zbuja skrb zlasti tistim, ki jim je z odlokom še vedno prepovedano opravljanje dejavnosti (gostinstvo in turizem). "Zato predlagamo sistemski ukrep, ki bi podaljšal moratorij za dodatnih 12 mesecev; če ne vsem, pa vsaj tistim, ki ne smejo opravljati dejavnost," so zapisali.
Ostali predlogi OZS so še, da bi bili do ukrepov pomoči upravičeni vsi razen davčnih dolžnikov pred 13. marcem 2020. "Predlagamo tudi, da se vse davčne dajatve in prispevke brezpogojno in brezobrestno odloži in da se s tem prav tako ne omeji upravičenosti do ukrepov pomoči. Delodajalcem naj se zaradi likvidnostnih težav omogoči daljše obdobje za izplačilo odpravnine oziroma in možnost obročnega odplačila," so sporočili in dodali, da pri kritju fiksnih stroškov predlagajo razširitev lestvice.
Ukrepi aktivne politike zaposlovanja in ukrepi pomoči po interventnih zakonih naj se ne izključujejo, še pozivajo v zbornici. Državna pomoč (čakanje na delo, subvencioniranje skrajšanega delovnega časa, višja sila in karantena) naj se povrne direktno delavcu, z namenom, da delodajalci ne zalagajo svojih sredstev in potem predolgo čakajo na povrnitev s strani države.
Zavzemajo se še, da tistim podjetjem, ki kljub epidemiji poslujejo uspešno, ne bi bilo treba vračati državne pomoči ter da se najemnikom nepremičnin v zasebni lasti krije višje nadomestilo v sklopu mesečnih fiksnih stroškov ali pa se jim povrne celotno najemnino na podlagi dokazila o plačilu.
Člani upravnega odbora so obravnavali tudi zaplete pri interpretaciji odlokov, ki se navezujejo na poslovanje gostincev v segmentu pravna oseba-pravna oseba.
Predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri zbornici Blaž Cvar je izpostavil, da je sekcija ves čas opozarjala in spraševala gospodarsko ministrstvo, zakaj gostinski lokali ne bi mogli poslovati na enak način kot menze v podjetjih, njihov odgovor pa je bil, da gostinci teh storitev ne smejo opravljati.
"Prepričani smo, da je bila storjena napaka pri tolmačenju odlokov. Zato menimo, da smo upravičeni do nadomestila za škodo, ki je bila gostincem storjena," je poudaril Cvar. Vlado pozivajo, da v devetem protikoronskem zakonu gostincem povrne nadomestilo za poslovno škodo, ki jim je bila povzročena v času prepovedi opravljanja storitev v segmentu pravna oseba-pravna oseba.
