Vlada se je z osnutkom predloga osmega protikoronskega zakona seznanila v četrtek in ga posredovala v pregled socialnim partnerjem. Minister za delo Janez Cigler Kralj je izrazil pričakovanje, da bodo delo končali do ponedeljka popoldne, vlada pa bi nato predlog zakona lahko v DZ poslala sredi tedna.
Pogajanja o ukrepih iz novega protikoronskega zakona se tako začnejo v soboto. Sindikati bodo nanje prišli z nekaj dodatnimi predlogi, med njimi so v današnjem sporočilu za javnost poleg 100-odstotnega bolniškega nadomestila za okužene in obolele zaradi virusa ter umika določbe o možnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev navedli še razširitev kroga upravičencev do 200 evrov kriznega dodatka za zaposlene ter obvezo države, da bo nadomestila izpad socialnih prispevkov zaradi novega ukrepa subvencioniranja delodajalcev pri dvigu minimalne plače.
Kot ključna ukrepa tokratnega protikoronskega zakona vlada izpostavlja podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo do konca aprila ter prevzem dela bremena, ki ga bo delodajalcem prinesla uskladitev minimalne plače z letom 2021. Sindikati glede teh ukrepov opozarjajo, da ne razpolagajo z zadostnimi podatki za oceno učinkov. Pojasnila pričakujejo na pogajanjih, v vsakem primeru pa zahtevajo obvezo delodajalcev k ohranitvi delovnih mest - ne le v času prejemanja subvencij in drugih oblik državne pomoči, pač pa tudi še določen čas po tem.
Sicer pa sindikati v soboto pričakujejo vsebinska pogajanja z možnostjo upoštevanja njihovih predlogov in ne zgolj izmenjave mnenj o posameznih členih. Za razliko od predhodnih vikend pogajanj, ko so se na vladni strani večinoma pogovarjali z ekipami pod vodstvom državnih sekretarjev, pa si tokrat za sogovornika želijo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Poleg omenjenih dveh ukrepov so med doslej znanimi predlogi za osmi protikoronski zakon še razširitev subvencioniranja skrajšanega delovnega časa tudi na kmetije, ki zaposlujejo delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ter dopolnitev kroga upravičencev do enkratnega solidarnostnega dodatka za otroke iz sedmega protikoronskega zakona s polnoletnimi dijaki.
Poleg tega naj bi podaljšal še nekaj veljavnih ukrepov. S tem naj bi pomagali trgu dela, gospodarstvu, zaposlenim in državljanom preživeti in se pripraviti na čas, ko bo treba hitro vnovič zagnati dejavnosti, je v torek povzel Cigler Kralj.
Svoje predloge za pogajanja imajo tudi delodajalci. Subvencioniranje čakanja na delo bi podaljšali vsaj do sredine leta, prav tako delno nadomestilo fiksnih stroškov, podjetjem, ki so zaprta na podlagi vladnih odlokov, pa naj država v celoti krije stroške nadomestil plač, fiksne stroške in izpad prometa.
Posebno pomoč bi namenili podjetjem iz še posebej prizadetih panog zaradi epidemije. Po vzoru turističnih bonov pa bi izdali bone za športno-rekreativne dejavnosti ter bone za obisk kulturnih prireditev ali nakup knjig.
Na Gospodarski zbornici Slovenije predlagajo tudi spremembe nekaterih vladnih odlokov. Med drugim poudarjajo, da je treba sprostiti dejavnosti povsod, kjer je mogoče spoštovati pogoje Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tako je po mnenju zbornice na področju trgovine treba omogočiti vsem trgovinam enake pogoje pri prodaji blaga.
O ukrepih iz osmega protikoronskega zakona je danes razpravljal tudi svet za konkurenčno in stabilno poslovno okolje pri ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Minister Zdravko Počivalšek je dejal, da mora biti zakon z namenom ohranitve delovnih mest sprejet čim prej. Zato vanj še ne bodo vključili ukrepov, za katere se zavzemajo delodajalske organizacije, pač pa bodo ti našli mesto v prihodnji interventni zakonodaji.
Ljubljana, 22. januarja (STA)
