"Smo sredi epidemije, za katero še ne vemo, kako se bo končala. Zato je toliko bolj pomembno, da zagotovimo, da bo DZ pravočasno obravnaval vse ukrepe za spopadanje s posledicami koronavirusa," je uvodoma poudaril predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Po njegovih besedah gredo tudi predlagane spremembe poslovnika v tej smeri.
Spomnil je, da poslovnik za obravnavo in odločanje o zadevah trenutno predvideva le fizično prisotnost poslanca. V primeru vojnega ali izrednega stanja, če se DZ ne more sestati, pa odločanje preide na predsednika republike. V sedanji epidemiji se tako lahko zgodi, da bi zaradi okužbe med poslanci pristojnosti parlamenta prevzame predsednik republike. "Med nami večina poslancev razmišlja, da se DZ lahko tudi v tem primeru sestane in odloča na daljavo," je dejal.
Moderne tehnologije omogočajo komuniciranje v avdio in video tehniki na daljavo in po navedbah Zorčiča se je tega že poslužilo veliko institucij, tudi Evropski parlament. "To bo omogočilo tudi nemoteno, odzivno delo DZ," je poudaril.
Predlog so podprli v večini poslanskih skupin.
Blaž Pavlin (NSi) je poudaril, da podpirajo predlog sprememb poslovnika, ki po vzoru nekaterih držav in evropskega parlamenta daje možnost, da seje DZ in delovnih teles potekajo na daljavo s pomočjo informacijske tehnologije. Glede na to, da bo o sklicu na daljavo odločal kolegij z dvotretjinsko večino, ne vidijo bojazni, da bi kdo lahko zlorabil pravila poslovnika.
Da je poglavitni razlog za spremembe poslovnika zagotovitev dela parlamenta tudi v primeru naravne ali druge hujše nesreče, kamor spada tudi sedanja epidemija, je opozoril Vojko Starovič (SAB). "Parlament mora delovati tudi v težavnih razmerah. Parlament je zato tukaj, da predstavlja voljo ljudstva, da ne zavlada enoumje," je poudaril.
Ivan Hršak (DeSUS) je ugotavljal, da razmeram, kot vladajo trenutno, še nismo bili priča. "Potreben je hiter in učinkovit odziv vsakega posameznika, spremeniti se mora tudi delovanje državnih inštitucij. Zato tudi spremembe poslovnika, da bo lahko DZ deloval tudi v izrednih razmerah," je poudaril.
Tudi Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) je izrazil naklonjenost spremembi poslovnika. "To je dobro sprejeti, čeprav upam, da tega ne bomo potrebovali. Epidemija se spravlja v določen red, tudi zadnje ugotovitve znanstvenikov kažejo, da ta sev ni tako nevaren," je dejal.
Upanje, da ne bo potrebe po uporabi sprememb poslovnika, je izrazil tudi Tomaž Lisec (SDS). Izpostavil je, da je predvidena največja možna varovalka za demokratičnost v primeru odločitve o delu DZ na daljavo, ker mora to potrditi dvotretjinska večina poslancev. Izrazil je tudi upanje, da bo ta sprememba poslovnika dejansko sprejeta samo za vsak primer in je ne bo treba nikoli aktivirati.
Po navedbah Tine Heferle iz LMŠ je sprememba poslovnika smiselna tudi za njihovo poslansko skupino, predvsem da se zavaruje položaj parlamenta kot zakonodajnega telesa in institucije, tudi v primeru, ko zaradi nekih izjemnih okoliščin ne bi mogel delovati na ustaljen način. Izpostavila je, da so z obravnavo spremembe poslovnika pohiteli "tudi zaradi ne tako tihih opozoril predsednika vlade, ko je naznanil, da je vlada že razpravljala o predlogu, da se pooblastila DZ prenese na vlade".
Da poslovnika nikoli ne bi spreminjali na tak način, če ne bi bila razglašena epidemija, je ocenil Matjaž Han (SD). Izrazil je upanje, da do tako skrajnih okoliščin, ki bi terjale delo DZ na daljavo. Kot je poudaril, je za SD to skraja možnost, če druge ne bi bilo in bi bili praktično soočeni z nujnostjo soočenja izrednega stanja.
Tudi v SMC so predlagane spremembe poslovnika podprli, saj se po navedbah Mateje Udovč strinjajo, da morajo parlamenti v tem času ostati, saj bo le tako demokracija tudi po koncu epidemije ostala neokrnjena. Spomnila je, da je parlament edino telo, ki nima možnosti odločanja na dopisnih sejah, in da se tudi zdaj niso odločili zanjo, ker ne omogoča neovirane in svobodne razprave.
Ker da jih predlog ne prepriča, pa so se glasovanja vzdržali v Levici. Luka Mesec je kot razlog navedel to, da "stvar ostaja nedorečena" in da ni jasno, kaj pomeni hujša nesreča oz. druga izredna okoliščina. Sami so predlagali, da se v poslovnik zapiše konkretno epidemija. Ob tem je denimo vprašal, ali je npr. protest 20.000 državljanov pred parlamentom razlog, da se poslanci zberejo na daljavo in ne fizično v parlamentarni zgradbi. Mesec je ob tem opozoril, da bodo seje na daljavo potekale v omejeni obliki, saj denimo ne bo sodelovanja strokovne in zainteresirane javnosti.
