c S

S 1. januarjem so se začele uporabljati spremembe zakona o žrtvah vojnega nasilja

11.01.2010 08:02 Ljubljana, 09. januarja (STA) - Spremembe, ki jih prinaša septembra lani sprejeta novela zakona o žrtvah vojnega nasilja, so se začele uporabljati z letošnjim letom. Pristojne upravne enote so tako že začele sprejemati vloge za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja, ki jih vlagajo novi upravičenci.

Novela je krog upravičencev do statusa žrtve in s tem priznanja posebnih pravic razširila še na otroke, ki so jim starše ubili partizani ali zavezniki, pa tudi na begunce, ki so morali zaradi njihovih nasilnih dejanj zapustiti svoj dom.

Prav tako so z novelo dobili status žrtve vojnega nasilja primorski Slovenci, ki so po kapitulaciji Italije kot italijanski vojaki postali nemški vojni ujetniki. Novela tudi daje prisilno mobiliziranim poleg že priznanega statusa žrtve vojnega nasilja tudi pravico do rente.

Po noveli pa statusa žrtve ne morejo dobiti ljudje, ki so sodelovali z agresorjem. To morajo prosilci v upravnem postopku sami dokazovati, in sicer z dokumenti ali s pričami.

Renta za prisilne mobilizirance v nemško vojsko znaša za vsak mesec nasilja 0,835 evra. Taboriščniki, ukradeni otroci in zaporniki prejemajo za vsak mesec 1,25 evra, delovni deportiranci in begunci pa po 0,501 evra. Otroci, katerih starši so bili med vojno ubiti, imajo pravico le do vojne odškodnine, ki znaša 835 evrov.

Kot je znano, je omenjeno novelo DZ sprejel 8. septembra lani na izredni seji. Novela po zagotovilih predlagateljev - koalicije in SLS - priznava status žrtve vojnega nasilja vsem otrokom, ne glede na to, na kateri strani so bili ubiti njihovi starši. Po mnenju SDS pa je novela še vedno diskriminatorno izključevalna do otrok, katerih starše so pobili partizani zaradi domnevnega sodelovanja z okupatorjem.